Psihoterapija

Osebne stiske, travmatični dogodki, bolečine, stres, tesnobnost, napetost, konfliktni medosebni odnosi, depresivnost, življenjske krize, duševne motnje in druge različne psihične obremenitve so naši občasni ali stalni življenjski spremljevalci. Včasih postanejo neznosni, neobvladljivi, življenje postavijo na glavo, občutno poslabšajo našo kakovost bivanja in nas ovirajo pri vsakodnevnih opravilih. A človekovo naravno stanje, je stanje samozaupanja, dostojanstva, sproščenosti, v katerem se učinkovito povezujemo z drugimi, se učimo in ustvarjamo. Globoko pod vsakodnevnim vedenjem in počutjem živi naš resnični jaz, ki ima neomejeno kreativno moč. Velikokrat te moči sami v sebi ne najdemo, je ne uspemo prebuditi ali je uporabljati sebi v prid. Psihoterapija je učinkovita pot do lastne moči in želenih sprememb. Je proces, v katerem razvijemo ali obudimo svoje speče potenciale v kakovostnejše življenje. To počnemo s pomočjo različnih metod, predvsem pa v zaupnem in varnem delovnem odnosu.

V nadaljevanju odgovarjam na pogosta vprašanja:
Kako deluje psihoterapija?
Katere so najpogostejše težave, pri katerih je v pomoč psihoterapija?
Kako poteka in koliko časa traja?
Komu je namenjena psihoterapija?
Kakšna je razlika med psihoterapijo, coachingom in psihološkim svetovanjem?

 

Kako deluje psihoterapija?

Na podlagi neprijetnih izkušenj ali travmatičnih doživetij od našega spočetja dalje ali še prej, razvijamo in izpopolnjujemo svoje obrambne mehanizme. Ti aktivno ščitijo naš resnični jaz ravno zato, ker je ta naše najdragocenejše bogastvo. Z leti in v novih okoliščinah nam ustaljene obrambe ne več učinkovito služijo, temveč nas lahko pričnejo ovirati. Ali pa se nikdar niso ustrezno razvile ali niso ustrezne. Večino svojega časa preživimo na »avtopilotu« in delujemo na podlagi izkušenj ter navad, v nezavedno omejujočih vedenjskih vzorcih. Vedno znova ponavljamo iste napake. Posledice lahko opazimo in občutimo tudi kot različne simptome; psihosomatske bolečine, napetosti, medosebne konflikte, tesnobo, izgorelost, depresivnost, ponavljajoče se neuspehe, brezvoljnost, stres, čustvene stiske, različne odvisnosti in veliko drugih.

Na takšen način nam tudi telo jasno sporoča, da moramo v svojem delovanju nekaj spremeniti. Največkrat ugotovimo, da ne poznamo ustreznih načinov delovanja, ki bi prinesli želene trajne spremembe. Te lahko uspešno razvijemo v psihoterapiji.

Ni vedno lahko in do rezultatov ne pridemo takoj. Gre za relativno dolgotrajen proces, ki je včasih tudi boleč. Proces, ki ozavesti tudi neprijetne občutke ali dogodke, ki smo jih potlačili, pozabili z namenom, da ne bolijo. Vendar na tak način niso izginili. Kot težke kamne jih nenehno nosimo v sebi, njihovo breme pa od nas terja ogromno energije in nas izčrpava. Zaradi nezavednega zanikanja, neučinkovitih navad, nezmožnosti čutenja, izražanja in predelave svojih (neprijetnih) občutkov, preobremenjenosti, stresa, strahu ali travmatičnih doživetij se lahko pojavijo različni simptomi in težave, ki nas na to opozarjajo. Obenem pa resnično močno izčrpavajo, s čimer nam pomembno zmanjkuje življenjske energije.

Skozi psihoterapijo odkrijemo in osvojimo učinkovitejše vzorce delovanja, odnosov z drugimi in s samim seboj, razrešitve stisk in stika z neprijetnimi čustvi, popuščanja in preoblikovanja obramb. Dosežemo globoke strukturne osebnostne spremembe, ki lahko neželene simptome in vzroke zanje trajno odpravijo. Pridobimo dragocene izkušnje in spoznanja, s katerimi si lahko vedno sami pomagamo.

 

Katere so najpogostejše težave, pri katerih je lahko v pomoč psihoterapija?

  • Tesnoba (anksioznost), strahovi, panični napadi,

  • Izgorelost, izčrpanost, otopelost, preobremenjenost, nespečnost,

  • Razdražljivost, agresivnost,

  • Nezadovoljujoči, konfliktni medosebni ali partnerski odnosi,

  • Prisilna vedenja in misli,

  • Depresivnost,

  • Izguba motivacije, smisla, ciljev (brezvoljnost, občutek notranje praznine,…)

  • Telesne bolečine ali bolezni, ki nimajo fizičnega vzroka (pogosti glavoboli, bolečine v trebuhu, hrbtu, …)

  • Težave s telesno težo (previsoka, prenizka, nihajoča),

  • Težave v spolnosti,

  • Življenjske krize ob velikih spremembah ali izgubah (smrt v družini, ločitev, težave pri delu, v partnerstvu, pri vzgoji otrok ali mladostnikov, nosečnost, bolezni…)

  • Zloraba alkohola ali drugih psihoaktivnih sredstev ali druge odvisnosti,

  • In drugi.

Za vsak svoj simptom smo lahko izjemno hvaležni. Dobili smo pomembno sporočilo zase, ki nam daje vedeti, da moramo ukrepati.

 

Kako poteka in koliko časa traja?

Običajno individualna psihoterapija poteka v obliki osebnih srečanj enkrat tedensko (50 minut), v varnem in zaupnem odnosu med klientom in terapevtom. Prične se z uvodnim srečanjem, kjer se klient in terapevt spoznata, podrobno pogovorita o klientovem izzivu ter odločita o nadaljevanju procesa. V primeru, da se odločita za nadaljevanje, pričneta s srečanji - seansami. Prvih nekaj seans je namenjenih poglobljenemu spoznavanju klientove situacije in načrtovanju procesa, nakar se sklene terapevtski dogovor. Celoten psihoterapevtski proces lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let. Namreč, če smo na določen način živeli 20, 30, 40 ali več let, sprememb ne moremo doseči v par dneh ali tednih.

Za poglobljen in daljši psihoterapevtski proces se odločimo, če želimo doseči trajno izboljšanje ali odpravo težav. Primerna izbira je, če se spoprijemamo z več težavami ali simptomi, če se težave ali simptomi ponavljajo, če želimo doseči trajne osebnostne spremembe, če želimo odpraviti vzroke za težave ali motnje. Nevroznanstvene raziskave potrjujejo, da take terapije fizično spremenijo strukture v možganih, zato z njimi dosežemo trajno ublažitev ali celo popolno odpravo težav.

 

Komu je namenjena psihoterapija?

Psihoterapija je namenjena vsem, ki kljub trudu ne zmorejo sami poiskati poti iz stisk ali težav, ki jih pomembno ovirajo v osebnem in/ali poklicnem življenju. Temelji na spoznanju, da je ob strokovni pomoči mogoče doseči globoko in trajno spremembo človekove osebnosti, v katerem koli življenjskem obdobju. Zato za vključitev v psihoterapijo ni starostnih omejitev, vendar se mora človek za to odločiti resno in biti zavzet ter vztrajen. Podobno je s coachingom, pri čemer ta navadno traja nekaj mesecev, srečanja pa so lahko manj pogosta. Za določene težave psihoterapija ni ustrezna oblika zdravljenja.

Nujna pogoja za uspešen psihoterapevtski proces sta klientova motiviranost in dejavno sodelovanje.

 

Kakšna je razlika med psihoterapijo, coachingom in psihološkim svetovanjem?

Psihoterapija je metoda zdravljenja čustvenih težav ter duševnih in osebnostnih motenj, ki je obenem v pomoč pri osebni rasti ali preoblikovanju osebnosti. Gre za relativno daljši in kompleksnejši proces in intenzivno vključenost klienta.

Coaching je interaktivni proces, v katerem coach z uporabo posebnih tehnik (vprašanj, postavljanja ciljev, tehnik upravljanja s časom, omogočanje uvidov v nezavedno psihodinamiko osebe,…) sproži miselne in čustvene procese, ki pomagajo posameznikom in podjetjem k hitrejšemu in učinkovitejšemu doseganju želenih poslovnih in osebnih rezultatov. Praviloma traja manj časa kot psihoterapija in je osredotočen na določen poslovni ali osebni izziv.

Psihološko svetovanje je pomoč pri iskanju rešitev v konkretnih situacijah ali za posamezne trenutne težave. Lahko gre za enkratni posvet ali večkratne pogovore z namenom razrešitve določenega manj kompleksnega izziva.